Novice, dogodki in prireditve

Mednarodni simpozij o Bojanu Adamiču, 4. 5. 2022 v Tirani

sobota, 14. maja 2022

Četrtega maja 2022 je v Tirani v Albaniji potekal mednarodni simpozij o Bojanu Adamiču.

Mednarodni dogodek, s katerim so obeležili praznovanje 30-letnih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Albanijo, je potekal v dvorani pomembnega albanskega zgodovinarja Aleksa Bude v prostorih Albanske Akademije za znanost v Tirani. Svečanost se je pričela s himno Albanije in himno Slovenije.

Tekom dneva je bilo poleg opisa Adamičevega glasbenega ustvarjanja, slišati tudi veliko novih in zanimivih podatkov o njegovem delu v letu 1947, ki ga je preživel v Albaniji. V Beogradu so namreč v začetku maja 2022 našli prvi del njegovega poročila iz tega leta.

Simpozij sta popestrili razstava Adamičevih dokumentov in fotografij in klavirski nastop priznane albanske pianistke Merite Rexha, ki je zaigrala Adamičev Ljubljanski koncert. V okviru mednarodnega simpozija in obeležitve 30 letnega sodelovanja med državama na diplomatskem nivoju, so sodelovali znani akademiki in raziskovalci iz Albanije, Slovenije in Kosova. Simpozij je bil organiziran 4. maja 2022, natanko 75 let po tem, ko je bil Adamič poslan v Albanijo, verjetno kot kazen nekdanjega jugoslovanskega sistema zaradi njegovih dejavnosti, povezanih z jazz glasbo. Veseli nas, da je seminar združil akademike, skladatelje in ljubitelje glasbe iz obeh držav, Slovenije in Albanije.

Spodnji opisi govorov in razmišljanj so povzeti in prevedeni iz strani Albanske Akademije za znanost na dan 5. 5. 2022.

Uvodni pozdrav akademika Skënder Gjinushi, predsednika Albanske Akademije za znanost.

Akademik Skënder Gjinushi je spregovoril o odlični tradiciji albanskega študija, ki je v Sloveniji obstajala še preden so nastale nacionalne akademske ustanove in izrazil hvaležnost uglednim jezikoslovcem Jerneju Kopitarju, Francu Miklošiču Rajku Nahtigalu. Ob letošnji 50. obletnici pravopisnega kongresa je akademik Gjinushi poudaril vlogo jezikoslovca Rajka Nahtigala, ki je prispeval tudi k procesu združevanja albanske abecede, vključno s pripravo samostanskega kongresa, udeležbo v Literarni komisiji Sškodra, sodelovanje z Ndre Mjeda in drugimi intelektualci časa za prepoznavanje govorečega albanskega jezika.

Ko je spregovoril o tradiciji slovničnih in dvojezičnih slovarjev, študiju na področju primerjalne antropologije in prevajalstva, je akademik Ginushi dejal, da si enako čast in hvaležnost zasluži tudi prisotnost slovenskih intelektualcev in ustvarjalcev kot prispevalk k duševnemu in kulturnemu življenju v Albaniji.

Med njimi je skladatelj Bojan Adamič, ki je kot skladatelj in režiser del svojega življenja posvetil razvoju kulturnega življenja v Albaniji v obdobju takoj po zmagi antifašistične vojne, Takšne osebnosti kulture znanja, kot je skladatelj Bojan Adamič, so najprej zabeležile in utrdile dolgoletne odnose in prijateljstvo med obema narodoma. Oba naroda torej že združuje ista težnja: povezovanje in sožitje v Združeni Evropi kot njeni enaki državljani.

Akademik Skënder Gjinushi

Akademik Skënder Gjinushi

V imenu Veleposlaništva Republike Slovenije v Tirani je prisotne pozdravil sam veleposlanik Nj. Eks. Peter Japelj, ki je dejal, da so se preko 30 let diplomatski odnosi med Albanijo in Slovenijo vedno krepili s sodelovanjem na vseh področjih. Peter Japel je še posebej čestital akademiku Vasil Tole-ju za organizacijo današnjega dogodka in za skupno neprekinjeno sodelovanje.

Nj. Eks. Peter Japelj

Nj. Eks. Peter Japelj

Ga. Megi Fino, namestnica ministrice (Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve) se je zahvalila dvema znanstvenima akademijama in Veleposlaništvu Slovenije v Tirani ter dejala, da so takšne organizacije predvsem človeški odnosi, ki so se začeli kmalu po drugem delu Ufta, kjer je Adamič sanjal o oživitvi glasbe. Gospa Megi Fino je med drugim spomnila na Adamičev prispevek k Radio-Tirana in sodelovanje s skladateljico Dhoro Leko ter se ob koncu govora zahvalila obema akademijama znanosti (Albanija-Slovenija) kot prispevalki na pot sodelovanja z Evropo.

Ga. Megi Fino

Ga. Megi Fino

Akademik Peter Štih, vodja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je poslal pozdravno pismo, v katerem je Albanski Akademiji znanosti izrazil hvaležnost za praznovanje te pomembne obletnice postavitve temeljev institucionalnega sporazuma za medsebojno znanstveno sodelovanje. Še posebej je izrazil svoje zadovoljstvo, da je Albanska akademija znanosti v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Tirani in Akademijo za glasbo v Ljubljani skozi to dejavnost počastila 30-letnico medsebojnih diplomatskih stikov med državama s posebnim dogodkom, namenjenim popularnemu slovenskemu glasbeniku Bojanu Adamiču.

Ga. Edita Dedia Pogace

Ga. Edita Dedia Pogace

Prof. dr. Darja Koter, Akademija za glasbo v Sloveniji je spregovorila o vplivu mojstra Bojana Adamiča na slovensko, jugoslovansko in albansko kulturo. Spomnila se je med drugim, kako so ga obtožili ameriške propagande, ker je igral jazz in so ga kazensko poslali v Albanijo. Mojster Bojan Adamič pa je Albaniji kot pianist prispeval k njihovi glasbi in je tudi sodeloval v okviru aktivnosti, ki so potekale v povezavi z umetniki obeh držav.

Prof. dr. Darja Koter

Prof. dr. Darja Koter

Akademik Vasil S. Tole, podpredsednik Albanske Akademije za znanost je spregovoril o mojstru Bojanu Adamiču in njegovem prispevku k albanskemu glasbenemu življenju po drugi svetovni vojni. Dejal je, da je v letih 1947-1948 mojster Bojan Adamič delal v Albaniji. Šlo je za leta oživljanja albanske glasbe v institucionalnem načrtu; leta 1946 je nastal Jordan Misja Umetniški Liceu, nastal je tudi Vojaški pevski zbor in orkester Radia Tirana. Kar se tiče ustvarjalcev, je bilo nekaj najbolj aktivnih imen: med njimi Dhora Leka, nekdanji skladatelj partizanskih skladb, Kristo Konon, Peter Dungun, Abdullah Grimcim, Constantin Trakon in Prenk Jakova.

Akademik Vasil Tole je med spominskim obeležjem predstavil profil Bojana Adamiča kot pianista, kot aranžerja in kot skladatelja. Po predstavitvi del in glasbenih prispevkov mojstra Bojana Adamiča v Albaniji, je akademik Vasil Tole dejal, da je osebno poznal Dhoro Leka, katere dela je aranžiral tudi Bojan Adamič in ki je po osvoboditvi do leta 1948 živela in delala v Tirani. Izrazil je prepričanje, da bo dejavnost mojstra Bojana Adamiča v Albaniji, čeprav je bila kratka, odprla novo okno v albanskih glasbenih študijah in to zlasti v kulturnih odnosih med državama.

Akademik Vasil Tole

Akademik Vasil Tole

Gospod Pleurat Himaduma iz Kosova je spregovoril o prispevku mojstra Bojana Adamiča na Kosovu, kjer je vplival na cele generacije umetnikov in to ne le s svojo umetnostjo, temveč tudi na področju odnosov, spoštovanje sodelavcev, pomoči do Kosova. Mojster Bojan Adamič je bil neke vrste angel varuh mladih kosovskih umetnikov, pa tudi drugih. Spomnil je na dragocene Adamičeve prispevke k kosovski albanski kulturi, kot je npr. prvi zvočni posnetek albanskega celovečernega filma, Kako umreti leta 1972, itd. Njegov prispevek pa se razširil tudi na samo pomoč pri organizaciji velikih glasbenih dogodkov na Kosovu.

G. Pleurat Himaduma

G. Pleurat Himaduma

Znana pianistka gospa Merita Rexha, Univerza za glasbeno umetnost, je s pianistično ustvarjalnostjo izvedla glasbeno delo Bojana Adamiča, ki so mu navdušeno ploskali udeleženci.

Ga. Merita Rexha

Ga. Merita Rexha

Ob zaključku se je gospa Alenka Adamič, hči skladatelja Bojana Adamiča, zahvalila vodji obeh akademij za organizacijo dogodka in spregovorila o spominih in čustvih, doživetih v različnih obdobjih mojstra Bojana Adamiča. Predstavila je družinska potovanja in življenje z očetom, kot tudi spomine, povezane z Albanijo. Tukaj so ga pritegnili številni izvirni ljudski elementi, kostumi in albanska glasba. Privlačili so ga plesi, ki so bili zanj tako plemeniti in vznemirljivi.

Ga. Alenka Adamič

Ga. Alenka Adamič

Družina Bojana Adamiča se najlepše zahvaljuje Slovenskemu veleposlaniku v Tirani, Nj. Eks. Petru Japlju za idejo in realizacijo pomembnega simpozija vezanega na čas, ki ga je Bojan Adamič preživel v Albaniji. Zahvala tudi vsem soorganizatorjem za nepozaben dogodek.

Referatom je bilo mogoče slediti tudi preko zoom povezave. Posnetek se sedaj nahaja tukaj.

  • 3:22 – Akademik Skënder Gjinushi

  • 10:40 – Nj. Eks. Peter Japelj

  • 15:50 – Gospa Megi Fino

  • 20:35 – Gospa Edita Dedia Pogace – pismo Akademika Petra Štiha

  • 22:10 – Prof. dr. Darja Koter

  • 26:50 – Akademik Vasil Tole

  • 1:05:00 – Gospod Pleurat Himaduna

  • 1:14:00 – Gospa Merita Rexha

  • 1:23:30 – Gospa Alenka Adamič

  • 1:40:00 – Film o Bojanu Adamiču z njegovo glasbo

Informacija o dogodku in del govora Adamičeve hčerke sta bila tudi v večernih novicah albanske nacionalne televizije, in albanske Radiotelevizije kot tudi v prispevku albanskega časopisa in slovenskega Dnevnika.

Albanska Akademija za znanost
Albanska Akademija za znanost
Uvodni govor g. Japelj
Uvodni govor g. Japelj
Pianistka Merita Rexha
Pianistka Merita Rexha
Predaja darila dr. Tole, A. Adamič, Gregor-Makuc
Predaja darila dr. Tole, A. Adamič, Gregor-Makuc
dr. Vasil Tole in Alenka Adamič
dr. Vasil Tole in Alenka Adamič
Vasil Tole, Alenka Adamič, Peter Japelj, Skender Gjinushi
Vasil Tole, Alenka Adamič, Peter Japelj, Skender Gjinushi
Alenka Adamič
Alenka Adamič
Peter Japelj, Alenka Adamič, Gregor Makuc
Peter Japelj, Alenka Adamič, Gregor Makuc
Alenka Adamič, intervju
Alenka Adamič, intervju
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava
Razstava