Novice, dogodki in prireditve
Zgodba nekega zapuščenega klavirja iz studia 01 Radia Slovenija
nedelja, 12. junija 2022
Predstavitev zapuščenega in v letu 2022 prenovljenega koncertnega klavira Bösendorfer je bila 31. maja 2022 v Studiu 26 Radia Slovenije, neposredni prenos pa je potekal na programu ARS. Soustvarjalci ekipe Programa Ars so bili: režiser in scenarist Klemen Markovčič, pianist Klemen Golner, dramski igralec Željko Hrs ter voditelja Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Leta 2020 so se v vodstvu Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars in vodstvu Radia Slovenija na pobudo muzikologinje in glasbene urednice Tine Ogrin odločili, da gre koncertni klavir Bösendorfer iz studia 01 v prenovo in se mu na ta način omogoči kvalitetnejšo in širšo uporabno vrednost. Tako je z letom 2022 klavir smatran ne več kot objekt, pač pa kot subjekt s svojo lastno zgodovino in zgodbo.
Bösendorfer klavir je bil pripeljan iz stanovanja Hribarjevih v Ljubljani na Radio Slovenija leta 1947. Širijo se različne, tudi zlonamerne zgodbe glede samega prevzema v hiši Hribarjevih, ki se navezujejo na ime Bojana Adamiča, ki je bil takrat zaposlen na Radiu Slovenija. Zato obstaja velika verjetnost, da je prišel po klavir po naročilu Radia. Družini Hribar naj bi ponudil zelo nizko odkupno vsoto denarja, ki ga verjetno ni dal iz svojega žepa, temveč so mu ga določili in dali na Radiu. Če to vse drži, potem ima tudi pomen zneska, ki je bil nizek in je predmet zaničevanja, popolnoma drugačen prizvok. Ni ga torej določil Bojan Adamič. Glede na to, da so v tistem času zaplenili več sto klavirjev, je morda ravno on na Radiu izboril, da so bili pripravljeni sploh kaj dati …
Spodnji opis raziskovanja izvora klavirja je povzet po objavi programa ARS na dan 8. 6. 2022:
Zgodba obnove se je začela odvijati leta 2011, ko je bil skladatelj Gregor Strniša povabljen, da ustvari glasbo za radijsko igro. V kotu dramskega studia 01 Radia Slovenija je takrat zagledal zapuščen in osamljen koncertni klavir in se odločil, da glasbo ustvari na njem.
Sodelovanje se je pri igri sicer predčasno zaključilo, Strniši pa je ostala že ustvarjena glasba in ideja, da razišče zgodovino tega koncertnega klavirja. Ta ga je pozneje pripeljala do arhivov tovarne klavirjev Bösendorfer na Dunaju, kjer je v arhivskih knjigah prišel do podatka, da je bil prvi lastnik klavirja Rado Hribar. Po tem odkritju je stopil v kontakt z njegovim nečakom Petrom Hribarjem ml., ki mu je kot osrednji informator pri tej raziskavi razkril ozadje klavirja.
