Novice, dogodki in prireditve

Cikel oddaj o Bojanu Adamiču na Prvem programu Radia Slovenija od 4. 10. do 6. 12. 2022 (II. del)

torek, 13. decembra 2022

V torek, 4. oktobra, se je v okviru oddaje 41 stopinj vročine pričel cikel oddaj o skladatelju, dirigentu in pianistu Bojanu Adamiču. Mojstru, ki se je rodil pred 110 leti. Pripravila ga je urednica Prvega programa radia Slovenija, Alja Kramar.

Opisi prvih petih oddaj v okviru zgoraj omenjenega cikla o Bojanu Adamiču, se nahajajo na naši strani.

V šesti oddaji 8. 11. 2022 je bila na sporedu povezava Bojana Adamiča z vokalno glasbo in Adamič je bil predstavljen kot utemeljitelj popevke in šansona pri nas.

Oddajo so pričeli s skladbo Princeska To-pa-to, za katero je Adamič poleg glasbe napisal tudi besedilo. Gost oddaje pa bil pesnik Ervin Fritz.

V pogovoru z voditeljico Aljo Kramar sta omenila Šanson Rogaška, ki je potekal v letih 1984 do 1990 in je gostil jugoslovanske avtorje in pevce. Pobudnik Šansona Rogaška je bil Bojan Adamič, ki je koncerte vodil skupaj z Meri Avsenak, Ladom Leskovarjem in Ervinom Fritzem. Le ta je bil zadolžen za izbor pesmi.

Bojan Adamič je dajal pri vokalni glasbi poudarek vsebini pesmi, kar se je še posebej izražalo v šansonih. Sodeloval je na številnih festivalih tedanje Jugoslavije, vendar pa je bila edina prejeta nagrada v Sloveniji le za skladbo Ribničan leta 1974 na festivalu Vesela jesen. V odgovor na vprašanje zakaj ni prejel drugih festivalskih nagrad pri nas, je Fritz odgovoril: “Ne da se ravno dokazovati, a menim, da so vsi, ki so nagrajevali, imeli mojstra Adamiča nad vsem. Morda se jim je ravno zato zdelo za-malo, da bi ga kaj nagradili.”

Žal pa Bojan Adamič tudi za svoje skladbe za vokalno glasbo nima svoje zgoščenke …

Fritz je tudi poudaril, da je Adamič poosebljal glasbo in da so se filmski režiserji trgali za njega, saj so ga poznali kot natančnega skladatelja. Za to glasbeno področje je tudi prejel Prešernovo nagrado leta 1979. Označil ga je, da je imel sangvinični značaj, za sodelovanje je bil odprt na vse strani, bil je virtuoz na svojem področju. Adamičev ustvarjalni proces je opisal kot hitrega ustvarjalca, omenil, da je veljal za zadrtega deloholika, da je mladostno nosil puli, bil elokventen in ljubezniv na vse strani, zato je bilo imeti z njim delovne naloge pravi privilegij.

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič/Emil Smasek/Bojan Adamič: “Princeska”

• Bojan Adamič/Frane Milčinski: “Žvižga”

• Bojan Adamič/Marjan Stare: “Ribničan”

• Bojan Adamič/Ervin Fritz: “Rogaška slatina”

• Bojan Adamič/Ervin Fritz: “Breskvice”

• Bojan Adamič/Ervin Fritz: “Nadomestki”

• Bojan Adamič/Ervin Fritz: “Pesem o zmagi”

Sedma oddaja 15. 11. 2022 je bila posvečena albumu enega najvidnejših slovenskih kantavtorjev Marka Breclja. Skupaj z Bojanom Adamičem sta namreč ustvarila znameniti album Cocktail.

V oddaji je poleg številnih skladb iz albuma Cocktail vključen tudi del oddaje Pol ure za šanson iz leta 1985, v kateri Marko Brecelj in Bojan Adamič raziskujeta nastajanje albuma. Njuni pogovori in razmišljanja so izredno zanimivi, zato vabljeni k poslušanju.

Več o različnih časovnih izdajah albuma Cocktail si lahko preberete tukaj.

Izbrana glasba:

• Marko Brecelj/Marko Brecelj/Bojan Adamič: “Rastemo”

• Marko Brecelj/Marko Brecelj/Bojan Adamič: “Škandal v Rdečem baru”

• Marko Brecelj/Marko Brecelj/Bojan Adamič: “Duša in jaz”

• Marko Brecelj/Marko Brecelj/Bojan Adamič: “Časopis”

• Marko Brecelj/Marko Brecelj/Bojan Adamič: “Gozd”

V osmi oddaji 22. 11. 2022 so se posvetili Bojanu Adamiču in godbam.

Gost v oddaji je bil muzikolog Domen Prezelj, ki je podrobneje opisal Adamičevo delo s trobilnimi orkestri od druge svetovne vojne dalje. Z ustvarjanjem glasbe za pihalni orkester je namreč Adamič pričel že med drugo svetovno vojno, ko je bil kot ranjenec poslan v na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino. Tam so ga na predlog saksofonista Miloša Ziherla določili za vodjo partizanske godbe.

Prezelj je omenil tudi anekdoto, ki mu je povedal Ludvik Čibej. Tekom snemanja Adamičeve glasbe je Čibej vprašal: “Gospod dirigent, katera nota pa je ta nota tukaj, meni piše C, a ta nota sem ne paše. Adamič tudi sam ni vedel, katero noto je mislil in je odgovoril koncert-mojstru, da naj zaigra tisto noto, za katero se mu zdi, da je najbolj primerna – lahko je to C, D ali E.”

Z Adamičevi pristopi in z njegovimi novimi skladbami, se je godbeniška dejavnost na Slovenskem razrasla in se je razvijala v razširila v najširšem pomenu besede. Morda je ravno v tej glasbi najopaznejše njegovo eksperimentiranje z novimi skladateljskimi pristopi.

Ustvaril je pihalni orkester kot izvirnega izvajalca, saj je standardne okvire njegovega izraza razširil z vsebinsko-ustvarjalno poetiko, ki temelji na elementih klasične, zabavne glasbe in jazza. Vse to pa je zahtevalo dodatne napore izvajalce. Zato je med drugim tudi vodil seminarje za dirigente, bil je stalni gost dirigent Umetniškega ansambla v Beogradu.

Domen Prezelj je povedal še veliko več, zato vabljeni k poslušanju.

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič “Sprenevedanja”

• Bojan Adamič/Jože Privšek “Potpouri skladb Bojana Adamiča – Če zapojemo veselo”

• Bojan Adamič/France Kosmač “Če zapojemo veselo”

• Bojan Adamič “4. julij”

• Bojan Adamič “Zgodbica v štirih delih”

• Bojan Adamič/Pavel Golja, Jože Humer “Sneguljčica – Zrcalo”

• Bojan Adamič/Frane Milčinski – Ježek “Requiem za pihalni orkester in solista”

V deveti oddaji 29. 11. 2022 so gostili Alenko Adamič in Gregorja Makuca, hčerko in vnuka Bojana Adamiča.

Oddajo so pričeli s posnetkom, v katerem Bojan Adamič poje svojo skladbo Matjašek iz Lotmerka, ki ga je pripravil za nekega pevca. Žal sta še vedno avtor besedila in pevec, ki mu je bil ta posnetek namenjen, nepoznana.

Tako hčerka kot vnuk sta opisovala nered, oz. red na Adamičevi delovni mizi in v njegovi delovni sobi, v katerem se je Bojan Adamič pač znašel. Ob njegovem izredno obširnem ustvarjalnem opusu je bilo to razumljivo in družina se je prilagodila.

Vnuk Gregor je pripovedoval, kako je dedka spoznaval in kakšno srečo je imel, da je lahko z njim sobival celih 20 let. Omenil je, da je imel dedek tisoč in eno vrlino in ravno toliko hobijev in znal je delati z mladimi, vse to pa je prenašal tudi na njega. Adamič je bil namreč tehnično izredno podkovan, rad je tudi postavljal železniške proge za vlakce Märklin po sobi, se ukvarjal s športom, bil radioamater …

Hčerka Alenka je predstavila njihovo družinsko življenje doma, omenila s čim vse se je ukvarjal, kako so potovali, kakšen je bil njegov način vzgoje in še mnogo več. Za svojo najljubšo očetovo skladbo je navedla Ljubljanski klavirski koncert, ki ga je oče napisal za pianista Acija Bertonclja in je bil v Sloveniji v javnosti žal zaigran le trikrat.

Ravno zato hčerko zelo veseli, da je klavirski part za ta koncert 4. maja 2022 v Tirani v Albaniji preigrala njihova pianistka Merita Rexha iz Univerze za glasbeno umetnost v Tirani. Na ta dan so namreč obeležili 75 letnico prihoda Bojana Adamiča v Tirano in vzpostavitev 30-letnice diplomatskih odnosov med obema državama. Svečana akademija in simpozij sta bila organizirana v sodelovanju Ambasade Republike Slovenije v Tirani, albanske Akademije za znanost, Akademije za glasbo v Sloveniji in družine Adamič. Posnetek se nahaja na strani z novicami o simpoziju.

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič: “Matjašek”

• Zez Confrey: “Dizzy Fingers” (Skladbo izvaja Bojan Adamič kot pianist, verjetno v času pred letom 1940.)

V deseti oddaji 6. 12. 2022 iz cikla o Bojanu Adamiču so o njem razmišljali skladatelj in producent Jovan Adamov, pevka Gabi Novak ter urednik in režiser Dušan Hren.

Podobno kot v prejšnjih, je tudi v tej oddaji urednica Alja Kramar odkrivala ustvarjalno delo Bojana Adamiča iz drugega, zanimivega zornega kota.

Prvi je v posnetku spregovoril Bojan Adamič: “Če bi želel povedati iskreno, bi rekel: Ali je v življenju razen glasbe še kaj, zaradi česar je vredno živeti? Jaz mislim, da ni. Za mene na tem svetu ni skoraj nič drugega, kot muzika. Nekateri trdijo, da so še druge stvari. Do sedaj me še niso prepričali”

Seveda je povedal še marsikaj zanimivega, za kar je potrebno poslušati podcast te oddaje …

Ob spremljavi glasbe Ljubljanski klavirski koncert je nato potekalo nadaljnje razmišljanje.

Dušan Hren je podrobno opisal njuno sodelovanje, v katerem mu je Adamič predstavljal idol predstavnika, ki se je boril za muziko, ki je bila všeč tudi Hrenu. Del glasbe v filmu Mladina gradi (iz leta 1946) se mu je zdela kot glasba Glen Müller-ja. Ker je Hren tudi prepisoval Adamičeve partiture za filme, se je od tega veliko naučil. Seveda pa je v pogovoru z Aljo Kramar omenil tudi Adamičeve Alfe …

Jovan Adamov, skladatelj, dirigent in producent iz Novega Sada je Adamiča kot skladatelja, aranžerja in dirigenta opisal kot enega najpomembnejših svojega časa. Meni, da je zelo zaznamoval obdobje, v katerem je ustvarjal. Spoznala sta se v sredini 60 let prejšnjega stoletja na Opatijskem festival, ki je bil takrat za njih nekakšen San Remo. Tam je dvakrat prejel nagrado in Adamič ga je imenoval kolega, kar je bilo za njega velika čast. Od takrat sta ostala v stiku, med njima so se razvili prijateljski odnosi. V začetku 70 let sta se srečala tudi na mladinskem festivalu v Subotici. Adamič je bil član žirije, izkazal se je kot toleranten, natančen, sistematičen. Prijavili so več kot 700 skladb in hitro si lahko presodil, katere so boljše. Vendar pa je Adamič vztrajal, da so preslušali vse in da so med njimi poskušali najti nekaj posebnega. Adamič jim je namreč dejal, da lahko s svojim znanjem kakšno skladbo tudi izboljšajo. Med odmori se je usedel za klavir in preigraval skladbe. Vplival je na vse njih, da so prevzeli njegov način dela.

Gabi Novak je opisala prvo srečanje z Adamičem in njuno nadaljnje uspešno sodelovanje v popularni glasbi. Adamiča smatra za glavnega krivca, da se je znašla v tej glasbi. Ponosna je, a je prepoznal njen talent in ji tudi omogočil, da je obstala na sceni toliko časa.

Izbrana glasba:

Urednica oddaje Alja Kramar je zapisala: “V ciklu, ki sem ga pripravljala pol leta, smo se skupaj z gosti sprehodili skozi njegov opus. Njegov opus je celota, stkana iz zelo različnih niti. Niti, ki so pisale zgodovino. Bojan Adamič je v slovenskem glasbenem prostoru pustil izjemen pečat, postavil je temelje slovenske zabavne in jazzovske glasbe, bil med utemeljitelji glasbe za radijske igre, gledališče in film ter prinesel nove skladateljske prakse na glasbeno področje. In godbe na pihala. Bojan Adamič je bil mojster – mojster!“

Družina Bojana Adamiča se najlepše zahvaljuje glasbeni urednici Alji Kramar za pripravo in izvedbo izjemnega cikla desetih oddaj o Bojanu Adamiču.

Vse oddaje ostajajo na spletni strani Radia Prvi in na MMC 365, zato vljudno vabljeni k poslušanju, če ste morda katero izmed zelo zanimivih in informativno kvalitetnih oddaj zamudili.