Novice, dogodki in prireditve

Cikel oddaj o Bojanu Adamiču na Prvem programu Radia Slovenija od 4. 10. do 6. 12. 2022 (I. del)

petek, 11. novembra 2022

V torek, 4. oktobra 2022, se je v okviru oddaje 41 stopinj vročine pričel cikel večerov o skladatelju, dirigentu in pianistu Bojanu Adamiču, ki se je rodil pred 110 leti. Pripravila ga je glasbena urednica Prvega programa radia Slovenija, Alja Kramar.

Pri vsaki oddaji smo lahko poleg različnih gostov poslušali tudi Adamičeva razmišljanja in njegova stališča o temah, ki so bile predmet tistega večera.

V prvi oddaji 4. 10. 2022 so se posvetili njegovim glasbeno-ustvarjalnim začetkom.

Opisana je bila njegova začetna umetniška pot in dodana so bila njegova osebna razmišljanja. Pripovedoval je npr. kako je okoli leta 1924 med poslušanjem glasbe na londonskem radiu prvič slišal za improvizacijo v glasbi, ki je pozneje postala stalnica v njegovem glasbenem ustvarjanju. Opisal je svoje skladanje med NOB in občutke, ko je prvič slišal jazz in takoj vedel, da je to njegova glasba, ki je posledično postala njegov način glasbenega izražanja.

Poleg Bojana Adamiča, so v oddali sodelovali Jovan Adamov iz Srbije ter Aleš Jan in Ervin Fritz, oba iz Slovenije.

Ervin Fritz je v svoji knjigi Odgovornost poezije zapisal: “Bojana Adamiča smo klicali mojster, mojster z malo začetnico iz spoštovanja. Mojster z véliko bi bil samo vzdevek, z malo pa pomeni odliko in vrlino.”

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič: “Zakaj?”

• Bojan Adamič: “Potpouri melodij Bojana Adamiča”

• Bojan Adamič: “Iluzija”

• Bojan Adamič: “Potepuhi”

• Bojan Adamič/Tone Seliškar: “Zdravo, tovariš”

• Bojan Adamič: “Na plaži”

• Bojan Adamič: “41 stopinj vročine”

V drugi oddaji 11. 10. 2022 so razpravljali pristop Bojana Adamiča k ljudski glasbi.

Na začetku tega dela smo lahko prisluhnili njegovi čudoviti skladbi So še rož’ce u hart’lnu žauvave. Gostja oddaje, Simona Moličnik, je med drugim spregovorila tudi o pomenu Adamičeve drže. Povedala je, da se je Adamič poglabljal v glasbeno ljudsko izročilo, predvsem v tiste pesmi, ki so bile manj znane. Pogosto je uporabljal prekmurske pesmi. To glasbo je znal približati občinstvu, znal pa je tudi oblikovati skladbo tako, da je na radiu zvenela radiofonično lepo.

Bojan Adamič je razmišljal, kako in zakaj je tako pogosto črpal iz bogatega domačega ljudskega izročila. Spoznal je, da naše pesmi sodijo med kulturno dediščino in je menil, da v kolikor bomo poskušali te pesmi prilagoditi današnjemu poslušalcu, bodo morda spet postale zanimive. Zato večina Adamičeve glasbe temelji ravno na folklori in ljudskih pesmih.

“Motivi Bojana Adamiča, ki jih je uporabljal v lastnih delih, so izvirni in oprti na domače, slovensko ljudsko izročilo. Naj je še tako zavzeto sledil sodobnim modnim glasbenim tokom, vselej je ostal prižet na domačo zemljo. Črpal je iz njene bogate ljudske glasbene motivike in prepletal njeno bit z izvirno umetniško domiselnostjo.” je junija leta 1982 v Delu zapisal Janez Martinc.

Izbrana glasba:

• Ljudska/Bojan Adamič: “So še rožce u Hartlnu žauvave”

• Ljudska/Bojan Adamič: “Čez tri gore”

• Ljudska/Bojan Adamič: “Slišali sem ptičko pet”

• Ljudska/Bojan Adamič: “Zeleni Jurij”

• Prekmurska ljudska/Bojan Adamič: “Fantič, fantič lubo ma”

V tretji oddaji 18. 10. 2022 so omenjali Adamičevo povezavo z jazz-om.

Tokratni gost je bil Hugo Šekoranja, ki je zanimivo spregovoril o nastanku jazza pri nas in Adamičevi vlogi pri tem. Poudaril je prepoznavnost Adamičeve glasbe na splošno in pa kako je ustvarjal jazz glasbo, saj za to področje glasbe ni imel uradne izobrazbe, kot jo je imel npr. Jože Privšek. In morda je ravno zato lahko toliko eksperimentiral, saj ni bil omejen z znanjem, pridobljenim v okviru glasbenih inštitucij. Je pa imel velik vpliv na to, da se je jazz v tedanji Jugoslaviji lahko igral in to navkljub številnim zapletom in prepovedim.

Bojan Adamič je junija 1982 v reviji Stop komentiral: “Nismo igrali limonade, bil je to pravi jazz. Čeprav ne tako dober kot zadnjič, ko sem ga slišal v Kölnu. Moški, ki sedi poleg mene, me je nenadoma vprašal – ti je všeč jazz? Zakaj bi bil tukaj, če mi ni bilo všeč, sem se odzval. In veste kaj mi je odgovoril? Če bi vsi ljudje imeli radi jazz, vojne na svetu ne bi bilo”

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič: “Obvestilo”

• Bojan Adamič: “Bojanada”

• Bojan Adamič: “Jedna barka”

• Bojan Adamič: “Orientalico”

• Bojan Adamič: “Sentimentalnost v Es”

V četrti oddaji 25. 10. 2022 so predstavili Adamičevo umetniško ustvarjanje na področju scenske glasbe.

Tokrat je bil gost režiser Aleš Jan. Na začetku sta z Aljo Kramar predstavila scensko glasbo in kaj vse le-ta obsega, v nadaljevala pa sta razmišljala o samih začetkih pisanja te zvrsti glasbe. Adamič je bila namreč med začetniki na tem področju.

Na žalost se njegove številne partiture in posnetki scenske glasbe iz teh časov niso ohranili.
Kljub temu smo uspeli sestaviti seznam gledaliških iger, za katere je Adamič napisal scensko glasbo. Pri nekaterih je tudi sam na klavirju spremljal dogajanje na odru, kot npr. pri Cankarjevem delu Bela krizantema.

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič: “Uvodni motiv, koloratura – varianta 1”

• Bojan Adamič: “Zvezdica zaspanka”

• Bojan Adamič: “Brkonja Čeljustnik”

• Bojan Adamič: “Odločilni dan v mačji zgodovini”

• Bojan Adamič: “MacBeth”

• Bojan Adamič: “Prehlajena sneguljčica”

V peti oddaji 1. 11. 2022 je bila na programa filmska glasba.

Gost v oddaji je bil poznavalec filmske glasbe Mitja Reichenberg, s katerim sta z Aljo Kramar analizirala Adamičevo filmsko glasbo po obdobjih njegovega ustvarjanja. Posebej sta npr. omenila Hladnikov film Ples v dežju, ki ga po besedah Reichenberga velike enciklopedije uvrščajo v t.i. film noir.

Veliko pa je Adamič tudi ustvarjal za t.i. trendovske filme, tudi mladinske filme, znal pa se je spogledovati z veliko filmsko produkcijo. Pod film se je podpisoval do zadnje minute. Reichenberg meni, da bi moral vsak, ki govori o našem filmu, omeniti tudi delo Bojana Adamiča. Njegov opus obsega glasbo za 254 filmov, od tega je 109 celovečernih filmov. Seznam vključuje tudi glasbo za Obzornike in TV igre, ter TV serije.

Bojan Adamič je med drugim pripovedoval tudi o njegovi glasbi za film, kjer se je slišal le pisalni stroj … Našteval je filmske studie po svetu, za katere je pisal glasbo in dodamo lahko, da tudi za studio v Hollywoodu v ZDA in sicer za film Togetherness leta 1970, v katerem je igral poznani George Hamilton.

Alja Kramar je omenila tudi najpomembnejše nagrade, ki jih je prejela Bojan Adamič za filmsko glasbo. In sicer tri Zlate Arene v Pulju za filme v letih 1955, 1957 in 1958 in leta 1979 v Jugoslaviji Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi.

Izbrana glasba:

• Bojan Adamič: “Boj na požiralniku”

• Bojan Adamič: “Partizanska eskadrilja”

• Bojan Adamič: “Butnskala – ples”

• Bojan Adamič: “Valter brani Sarajevo”

• Bojan Adamič: “Vesna”

• Bojan Adamič: “Ples v dežju”

• Bojan Adamič: “Maškarada”