Fotografija

Bojan Adamič je izredno rad fotografiral. Zbirka njegovih fotografskih aparatov je pestra, seveda pa je najbolj prepoznaven po kameri Hasselblad 6X6.

Fotografiral je na potovanjih, počitnicah, koncertih, najpogosteje v tehniki dias-ov. Pogosto je črno-bele fotografije razvijal kar sam, doma v temnici.

Zbrali smo nekaj njegovih misli o pomenu fotografiranja.

Bojan Adamič je o svojih fotografijah pustnih mask med drugim zapisal tudi naslednje:

Že več kot 30 let fotografiram (kot diapozitive formata 6X6) prvenstveno slovenske (obredne) maske. Med nekaj tisoči sem izbral dvakrat po približno 200 diapozitivov in naredil iz njih dva zaključna programa, h katerima sem napisal in posnel (prvenstveno elektronsko) glasbo (kot filmsko gledano spremljevalni element). Slike na teh dias-ih pa niso dokumentarne. Maske so samo tema za fotografsko ustvarjanje v sodobnih fototehnikah in načinih (dvojne ekspozicije, uporaba najrazličnejših filtrov in objektivov), ki nima toliko namena pokazati določen motiv, temveč predvsem kaj se iz takega (dostikrat zelo enostavnega motiva) da narediti.

To je seveda (posebno v naših prilikah) dokaj nekomercialen posel. Zdi pa se mi, da bi kulturno lahko bil zelo pomemben. Ta, takozvana kreativna fotografija, je pri nas (žal) res še v povojih, kar je razumljivo, ker se finančno niti približno ne splača, je pa zelo draga in jaz sem jo začel kot hobby.

V predgovoru k projekciji je med drugim dejal:

Skladatelji imamo – posebno pri prvi izvedbi – prelepo navado, da poskušamo poslušalcem čim več povedati in razložiti o skladbi sami, pa seveda mimogrede tudi o svoji genialnosti. Poskušamo pač neukemu poslušalcu pomagati, da bi nas razumel in imel o skladbi vsaj tako visoko mišljenje, kot ga imamo mi sami. Priznam pa, da nisem povsem siguren, da te razlage kaj pomagajo, posebno, če je skladba slabo napisana.
Jaz vam v tem mojem predgovoru ne želim ničesar razlagati ali celo sugerirati. Ker je med vami gotovo dosti fotografov; vas bo mogoče zanimalo kako sem kaj naredil.

Torej na kratko: vse je posneto kot normalni diapozitiv – torej brez temnice, kemikalij ali elektronike – format 6X6, vse iz roke (torej brez stojala), vse direktno na terenu – v glavnem na Ptuju. Vse spake in pošasti sem si izmislil, oziroma sem jih jaz tako videl kar tam na mestu in posebej sem pazil, da so ljudje in publika, ki jih obkroža, popolnoma normalni in da se tem maskam, ki v pustnih dneh kraljujejo po ptujskih ulicah, pravzaprav nihče nič ne čudi. Zdi se mi pa in celo verjamem, da jih vidijo enako kot jaz in to potem res ni nič posebnega.

Filmi so Kodak, nekaj Agfe in Fuji, razviti so v komercialnih laboratorijih. Postopek razvijanja je torej enak tistim, ki jih vi sami uporabljate.

Glasba je narejena doma, je sintetična, narejena s pomočjo Rolandovega računalnika in seveda vsega, kar spada zraven. Poskusil sem jo narediti tiho in nevsiljivo (razen v začetku), ker nisem želel, da mi – kot pravimo – povozi sliko.

Če bi vas po končani projekciji še kaj zanimalo, sem rade volje na voljo.

Opomba: Predgovor je bil verjetno pripravljen za multivizijsko predstavitev mask v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, 5. 2. 1991. Naslov je bil MASKE, Kurent, Korant, Kurent … eksperimentalne fotografije in glasba

Zbrala in uredila iz očetovih zapiskov njegova hčerka Alenka Adamič, 10. 2. 2012

Bil je tudi redni obiskovalec Kurentovanja na Ptuju in skozi desetletja je preko eksperimentalnega fotografiranja pripravil obširno zbirko diapozitivov pustnih mask.

MASKE, Kurent, Korant, Kurent …

Svoje fotografije je prikazoval na redkih javnih multivizijskih predstavitvah MASKE, za katere je napisal in posnel tudi originalno elektronsko glasbo z zvoki in šumi kurentovih zvoncev. Prva predstavitev je bila na predpustni torek, 5. februarja leta 1991, v Cankarjevem domu. To je bila 45-minutna revija z naslovom MASKE, Kurent, Korant, Kurent, revija eksperimentalnih mask in glasbe.

Številne fotografije pustnih mask so tudi zbrane v monografiji Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, ki je izšla ob 90. letnici njegovega rojstva kot tridelni projekt v letu 2003 in sicer v sodelovanju Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Projekt sta tedaj zasnovala dr. Aleš Gačnik in Stanka Gačnik in je obsegal razstavo z naslovom Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, monografijo z istim naslovom in dodano originalno Adamičevo glasbo za projekcije na zgoščenki ter fotografsko mapo s petimi fotografijami.

Seznam razstav Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča.

Maske so Bojana Adamiča vedno privlačile, saj so bile po njegovem mnenju spomin nekih davnih fantastičnih časov, za katere se zdi, da niso nikdar minili. Menil je, da ravno maske najbolj izražajo željo po drugačnosti, kajti v nas je vedno nekaj otroškega, domišljijskega in fantastičnega.

S kamero Hasselblad 6X6 je slikal z večkratno ekspozicijo, kombiniral različne leče, objektive in filtre. Zato je za njegove fotografije značilna “premaknjenost”, vendar ob tem slike niso popačene. Na tak način se je sam želel približati duši mask in pustnega rituala, pri gledalcu pa je ob ogledu teh slik vzpodbuditi in omogočiti večplastno razmišljanje.